V Evropi se pojavljajo presežki mesa, prodaja perutninskega mesa slovenskega porekla pa se je zmanjšala

1 februar 2021

Pred enim tednom so na kmetiji Golavšek iz vasi Matke pri Preboldu uhlevili 26 tisoč en dan starih piščancev, ki jih bodo za Pivko perutninarstvo redili 40 dni. To je zgodba o rejcu Marjanu Golavšku, prednostih kooperacijske reje in spremembah na trgu, ki jih občutijo tako rejci kot mesnopredelovalna industrija.

»Kooperacijska reja piščancev za Pivko ima na naši kmetiji dolgo tradicijo, poteka že od leta 1984, iz dopolnilne dejavnosti pa je v tem času prerasla v glavno dejavnost. Glavna prednost, ki jo imaš kot kooperacijski rejec, je v dobri organizaciji. Pripeljejo mi piščančke in krmo, nudijo mi tudi strokovno podporo in po potrebi veterinarsko oskrbo. Z vsem tem se rejcu ni treba ukvarjati, posveti se lahko vzreji. Kooperacijska reja ni tako tvegana, kot če si sam za vse, tudi za prodajo,« pravi Marjan Golavšek, ki je tudi podpredsednik kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS in predsednik kmetijske zadruge perutninarjev Pivka, v katero je včlanjenih blizu 50 od 60 pivkinih rejcev.

Vsako leto je piščance redil v petih, redkokdaj tudi v šestih turnusih, med enim in drugim turnusom je bil hlev slab mesec prazen, da ga je počistil in pripravil za novo jato. »Z drugim valom epidemije korone pa se razmik med turnusi podaljšuje, tokrat sem nove piščance dobil po skoraj 60 dneh. Če se bo to nadaljevalo vse leto, bom letos pri piščancih izgubil petino pričakovanih letnih prihodkov,« pravi Marjan Golavšek. Večje razmike med uhlevljanjem piščancev se pojavljajo tudi pri drugih rejcih.

»Zaradi presežkov mesa v Evropi in posledično večje ponudbe najcenejšega mesa nepreverjenega porekla tudi pri naših trgovcih v zadnjem času zaznavamo, da se je prodaja slovenskega mesa zmanjšala. Še nekoliko večje težave imamo pri prodaji našega mesa na tuje. Upadla je tudi prodaja gostinskim lokalom, šolam in vrtcem ter hotelskim verigam. V zadnje mesecih je manjša tudi prodaja na drobno. Razmere so zaradi korone še vedno zelo negotove, zato v prvi polovici leta ne bomo povečali proizvodnje piščančjega mesa. Ko se stanje izboljša in povpraševanje poveča, pa bomo načrt prilagodili in obseg proizvodnje povečali,« razlaga Aleksander Debevec, član uprave Pivke perutninarstvo. Zlasti na Krasu in Vipavskem sodelujejo s 60 rejci, ki za Pivko vzredijo skoraj osem milijonov piščancev na leto. Rejci imajo interes za širjenje, še bolj pa za posodabljanje vzrejnih površin, vendar so zaradi negotovosti trenutno vsi projekti zaustavljeni. »Upamo, da se bodo v drugi polovici leta razmere umirile in da bomo lahko nadaljevali s takšnimi aktivnostmi,« dodaja Aleksander Debevec.

Če bi imel več prostora, bi tudi Marjan Golavšek zgradil še en hlev za piščance, po možnosti s talnim gretjem na biomaso. A, žal, prostora nimajo, sin in žena hodita v službi, sam pa je zaposlen na kmetiji in kmečko zavarovan.

Na plačilo nima vpliva, trudi pa se znižati stroške. »Dve tretjini naše zemlje je gozd, zato od leta 2006 hlev ogrevamo na sekance. Za nastilj gojimo miskantus na enem hektarju, letos spomladi ga bomo četrto leto poželi. Zaradi velike vpojnosti se bolje obnese za nastilj kot oblovina, ki smo jo uporabljali prej. Če bi bili na bolj sočni legi, bi imel tudi sončno elektrarno,« dodaja Marjan Golavšek.

Pričakuje, da bo letošnje leto za kmete težje od minulega, tudi v perutninarstvu, ki je bila poleg drobnice edina živinorejska panoga, ki so ji napovedali rast povpraševanja in vzreje. »Zato si bom kot kot predsednik kmetijske zadruge perutninarjev Pivka letos prizadeval, da bi se s Pivko perutninarstvom dogovorili za novo pogodbo o reji. Veljavna pogodba je zastarela, čas je, da na novo oblikujmo ceno in določimo razmerja med Pivko in rejci. Trenutno v pogodbi ni varovalk za takšno krizo, kot jo gledamo zdaj in nas je pripeljala do izpada dela prihodka. To je prva naloga, druga naloga pa je iskanje novih rejcev,« še pravi Marjan Golavšek, ki dodatno prideluje tudi buče in zelje.

»Preteklo leto skupine Pivka – Delamaris bo primerljivo prejšnjemu, ko je bila prodaja mesnih izdelkov Pivka in izdelkov Delamaris boljša kot v letu 2019, mesa Pivke pa malo slabša. Prva polovica leta 2021 ne bo najboljša, saj so se poleg okrnjene prodaje precej zvišale tudi cene surovin – koruze, soje in olja. Upamo, da se bodo razmere normalizirale v spomladanskem času, ko se za nas začne glavna sezona. Zaradi velike prizadetosti turizma in drugih storitvenih dejavnosti bo gotovo prizadeto celotno gospodarstvo. Naredili bomo vse, da posledice krize omilimo.

Sicer pa bomo nadaljevali vlaganja na Kalu, ki bodo omogočila boljšo funkcionalnost in produktivnost proizvodnje ter pakiranja mesa,« dodaja mag. Janez Rebec, predsednik skupine Pivka – Delamaris

Vir: Agrobiznis, avtor Petra Šubic