Reja piščancev Pivka tudi na Dolenjskem

3 februar 2021

Piščance redi tudi Miran Tratar, doma z Ravn nad Šentrupertom. Z nami sodeluje od leta 2019. Z njim smo se pogovarjali o njegovih začetkih, izzivih in načrtih.

 

1. Kdaj ste se prvič srečali z rejo perutnine, ali je bila dejavnost že prej v družini?

Miran Tratar: Reja perutnine je dejavnost, ki je pri nas v družini že približno 36 let in me tako spremlja že od malih nog. Na začetku smo redili piščance, v zadnjih letih purane, danes pa spet piščance.

 

2. Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste se odločili za ta poklic, ali ste imeli vzor?

Miran Tratar: Že starši so mi govorili, da mi bodo zaupali kmetijo in farmo, v ta poklic sem potem dokončno vstopil leta 2013, ko sem podedoval kmetijo. 

 

3. Kaj ste počeli preden ste postali rejec Pivke in kaj vas je pripeljalo k tej odločitvi?

Miran Tratar: Imeli smo rejo puranov za trg v sosednji Avstriji. V letu 2018, se je zaključilo poslovanje z njimi, saj je pri njih prišlo do sprememb in je postal pomemben izvora mesa (poreklo), tako smo rejci iz Slovenije izgubili posel. Ker sem bil ravno v fazi širitve farme, sem iskal možne rešitve za nadaljevanje dejavnosti. Po obisku predstavnikov Pivke, sem se dokončno odločil, da postanem vaš rejec. 

 

4. Kakšni izzivi in težave so se pojavili pri zagonu »piščančje« proizvodnje?

Miran Tratar: Zame je bil velik izziv sam zagon piščančje proizvodnje, saj smo farmo morali komplet prenoviti. Porušili smo streho in na novo dozidali, zamenjali kritino, vso inštalacijo ter nabavili opremo primerno za piščance. Bilo je veliko dela in malo časa. Na koncu smo uspeli in sedaj sem vselil že 2. turnus. Težav ni bilo, opažam pa, da so piščanci bistveno manj zahtevni kot purani. 

 

5. Ali imate za kakovostno opravljanje dela dovolj informacij? Česa si želite? Kaj predlagate?

Miran Tratar: Informacij je dovolj, Vsaka dodatna pripomore k izboljšanju in nadgraditvi znanja. Želim si še v naprej tako dobrega sodelovanja kot do sedaj.  

 

6. Kaj je po vašem mnenju najpomembnejše, da dosežete dober rezultat pri reji perutnine?

Miran Tratar: Najpomembnejša je higiena farme in optimalni pogoji kot so: temperatura, suh nastil, zrak in veselje ter pozitiven pristop do vsakodnevnega spremljanja živali.

 

7. Kakšni so bili odzivi krajanov? Imate podporo v svojem kraju?

Miran Tratar: Smo na podeželju. Imamo podporo, saj smo v to dejavnost vpeti že veliko let.

 

8. Katere so vaše dopolnilne dejavnosti?

Miran Tratar: Poleg piščančjereje se ukvarjam še z živinorejo, poljedelstvom in gozdarstvom, ter poskušam vložiti čim več v samooskrbo farme pri ogrevanju (sekanci) in nastilu (žagovina in lesni briketi).

 

9. Kaj menite o slovenskem kmetijstvu?

Miran Tratar: Menim, da bi morali bolj podpreti slovensko kmetijstvo, premalo se zavedamo kakovosti proizvodov, ki jih dosežemo na kmetiji. Slovenske kmetijske  proizvode bi morali prodati na slovenskem trgu kot prioritetne, namesto, da se uvaža tuje, tudi slabše, cenejše proizvode. Problematika, ki je tudi že vsem znana je, da dobi kmet in industrija zelo nizko ceno za kmetijske proizvode, prevelik delež pa vzamejo trgovske police.

 

10. Menite, da je dejavnost reje piščancev enakovredna ostalim vrstam živinoreje?

Miran Tratar: Ja, razlika je v tem, da je reja piščancev malo bolj zahtevna (nadzor, spremljanje…).

 

11. Na kakšen način se izobražujete?

Miran Tratar: Predvsem tako, da se vsakodnevno sprehodim večkrat po farmi in spremljam ter opazujem stanje piščancev, upoštevam informacije od veterinarjev ter strokovnih služb Pivke.

 

12. Kateri je bil vaš sanjski poklic v otroštvu?

Miran Tratar: Ne vem, nikoli si nisem želel nekega specifičnega poklica.

 

13. Kako preživljate prosti čas?

Miran Tratar: Prosti čas preživljam z družino, kjer poskušamo vsak trenutek izkoristiti tudi če gre za delo, delamo sproščeno in v veselem duhu. Pa tudi z raznimi športnimi aktivnostmi: kolesarjenje, košarka, izleti, sprehodi v naravi, pikniki in igranje.

 

14. Kaj je vaš življenjski  cilj in kakšen moto vas vodi?

Miran Tratar: Želim urediti kmetijo, razširiti piščančjerejo in skrbeti za dobro delovanje celotne kmetije in farme ter kakovostno preživljati čas z mojo družino. Moto, ki me vodi je, da delaš v miru in poštenosti še naprej.

Vir: Naše zgodbe, 2020

Več si preberite v članku novinarke Klare Nahtigal, objavljenem v Kmečkem glasu aprila 2020.