PO PRIMORSKO – SODELOVANJE JE SKRB ZA SKUPNOST

18 september 2023

Na novinarski konferenci, ki so jo na Dan vrnitve Primorske k matični domovini organizirala primorska živilska podjetja in zadruge, povezana v združenju PO PRIMORSKO in vsa v slovenski lasti: Mlekarna Planika, Kras, Pivka, Delamaris, KGZ Idrija, KZ Tolmin, Klet Brda, Mlinotest, Vinakras, izpostavljajo pomen povezovanja in odgovornosti za ohranitev domače proizvodnje hrane, kmetijstva in delovnih mest živilske industrije. Novinarske konference so se udeležili tudi posamezni župani primorskih občin, ki izpostavljajo pomen povezovanja za ohranitev gastronomske dediščine, lokalnega okolja in prebivalstva ter razvoj turizma danes in v prihodnje.

Primorska živilska podjetja in zadruge se povezujejo v skupini Po primorsko že od leta 2015. Anka Miklavič Lipušček, nekdanja direktorica Mlekarne Planika in pobudnica srečanj izpostavlja, da bomo le povezani močnejši in sposobnejši kljubovati vsakodnevnim izzivom. »V skupini Po primorsko se zavedamo, da je od nas odvisen obstoj ne samo številnih delovnih mest, pač pa tudi kmetij, ki svoje pridelke in proizvode prodajajo našim podjetjem in zadrugam. Naša skrb je, da ostane primorska zemlja obdelana in kot taka privlačna tudi za številne obiskovalce in ljubitelje primorske kulinarike. Ohraniti moramo zavedanje, da je pomembno vztrajati, saj znamo in zmoremo in smo lahko zgled tudi ostalim.« Povezovanje postaja še pomembnejše v času, ko se gospodarstvo sooča z vedno novimi izzivi. »Naše poslanstvo je, da na sodoben in trajnosten način interpretiramo enogastronomsko dediščino in tradicijo Primorske, s tem gradimo slovenske blagovne znamke, odpiramo delovna mesta in ohranjamo poseljeno podeželje,« ob priložnosti izpostavi Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda.

»Z ostalimi članicami delimo vrednote pripadnosti in zavezanost primorski gastronomski regiji, njenemu razvoju in tradiciji,« izpostavlja Stojan Hergouth, direktor družbe Kras d. o. o. Primorska živilska podjetja in zadruge, ki so povezane v projektu Po primorsko, so konec leta 2022 ustvarila preko 240 milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja skoraj desetino (natančneje 8 %) vseh prihodkov živilskih podjetij v Sloveniji in 48 % vse primorske živilsko predelovalne industrije. Zaposlovala so 1596 zaposlenih, kar je nekaj več kot 11 % vseh zaposlenih v živilskih podjetjih v Sloveniji. Primorska živilska podjetja in zadruge povezujejo in sodelujejo z več sto kmetijami ter s tem prispevajo k ohranjanju in razvoju slovenske pridelave in predelave hrane.

Rast cen hrane je letos glavni generator visoke inflacije, potrošniki se obračajo k nakupu cenejših in posledično manj kvalitetnih ter pogosto tudi nepreverjenih živil. Podjetja so med tnalom in nakovalom glede zahtev trgovcev po znižanju cen, vladnimi ukrepi in pričakovanji potrošnikov. Združenje podjetij Po primorsko je postavljeno pred izziv, kako s skupnim nastopom zmanjšati pojav bega k trgovskim znamkam ter utrditi prisotnost tradicionalnih kvalitetnih primorskih blagovnih znamk.

 Za izboljšanje produktivnosti in konkurenčnosti slovenske živilske industrije in zadrug

Mag. Janez Rebec, predsednik uprave družbe Pivka perutninarstvo in direktor družbe Delamaris na novinarski konferenci poudari, da je za stabilno samooskrbo potreben celovit pristop. »Živilska podjetja in zadruge pomembno prispevamo k samooskrbi. Pomen le-te pride močno do izraza v krizah, ki postajajo čedalje bolj  pogoste. Vsi deležniki v agroživilski verigi si prizadevamo povečati obseg domače pridelave in predelave hrane in pijač. Investiramo v obnovljive vire energije, postavljamo sončne elektrarne, a potrebujemo tudi dodatne investicije v prilagoditve na podnebne spremembe, na nove tehnologije in digitalizacijo, za konkurenčnost. Podjetja so denar za investicije in razvoj v preteklem letu delno porabila za visoke dvige stroškov energentov, surovin, transporta, embalaže in delovne sile. Cene surovin in repromaterialov, tudi stroški dela, pa ostajajo še naprej na visoki ravni. Inflacija in visoke obresti slabijo kupno moč potrošnikov, ki iščejo cenejše blago. Posledično se tako zmanjšuje naša konkurenčnost in slabi položaj na trgu. Vendar panoga nikoli ne bo dosegala dodane vrednosti nekaterih drugih dejavnosti, saj gre za delovno intenzivno dejavnost. Sočasno pa je to dejavnost, ki je močno odvisna od naravnih pogojev in podnebnih razmer. Potrebovali bi seveda bolj ciljno usmerjeno politiko, ki bi spodbujala domačo pridelavo in predelavo, seveda ob sočasni skrbi za okolje in biotsko pestrost.«

Eden izmed večjih izzivov, s katerim se pri dvigu produktivnosti in konkurenčnosti soočajo podjetja iz združenja Po primorsko, pa je delovna sila. Stojan Hergouth, direktor podjetja Kras, je na novinarski konferenci povedal: »Skoraj vse družbe združenja Po primorsko se soočajo s pomanjkanjem delavcev, ki jo trenutno rešujemo z »uvozom«. To si je težko predstavljati kot dolgoročno strategijo zaposlovanja in zdrav temelj dolgoročnega obstoja. V naslednjih letih bo potrebno odgovoriti na izziv kako povečati družbeno atraktivnost in plačno konkurenčnost delovnih mest in pogodbenih odnosov  v agroživilstvu na primorskem, saj je očitno, da se z mladimi in manjštevilčnimi generacijami podeželje tudi po življenjskem slogu hitro urbanizira, opušča popoldansko kmetijsko dejavnost in se odtujuje agroživilskim opravilom in dopolnilnim dejavnostim.«

»Slovenija se mora zgledovati po preverjenih praksah razvitih držav in prilagoditi svoj pristop našim specifikam in potrebam,« dodaja Danilo Kobal, predsednik uprave Mlinotesta, in potrjuje, da je za izboljšanje produktivnosti in konkurenčnosti slovenske živilske industrije in zadrug potreben celovit pristop. »Potrebno je sodelovanje vseh deležnikov v verigi: od vladnih oz. državnih organov do podjetij, kmetijskih organizacij, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov. Pomembne izboljšave so mogoče na več področjih: investicije v tehnološko opremo, podprte z ustreznim dostopom do finančnih virov za dvig produktivnosti, varnosti živil in trajnosti procesov; dvig potrošniške ozaveščenosti o kakovosti, zdravju in trajnosti izdelkov domače pridelave in predelave; investicije v raziskave in razvoj novih tehnologij z namenom izboljšanja kakovosti in ekonomičnosti; uporaba digitalnih tehnologij mora pripomoči k sledenju dobavnih verig in uporabni analitiki podatkov; trajnost in okoljska ozaveščenost, ki naj ju po možnosti diktira zdrava kmečka pamet in ne EU birokratizem; trženje in promocija slovenske hrane tako na domačem kot na mednarodnem trgu;  poenostavitev in uskladitev regulativnih okvirjev za zmanjševanje birokratskih ovir in spodbujanje poslovnega okolja živilske industrije in kmetijske pridelave.«

Nikola Šavle, direktor KZ Tolmin, poleg problematike cen izpostavlja omejenost domačega trga: »Problem rasti cen hrane je kompleksna zadeva in je logična posledica globalnega dogajanja v zadnjih letih. Vojne, suše, klimatske spremembe, pomanjkanje delovne sile, rast povpraševanja, napačne državne politike, enormne rasti cen energentov in špekulacije ne morejo prinesti drugega kot višje cene hrane. Slovenija ima še dodatno težavo, da je kot trg relativno majhna in nezanimiva. Živila iz tujine v veliko primerih na naš trg prihajajo prek distributerjev in veletrgovcev do maloprodaje po nekonkurenčnih cenah. Samo zaradi tega dejstva so maloprodajne cene enakih izdelkov pri nas lahko 30 in več %  višje kot na policah v tujini. Želimo si izdelane dolgoročne strategije za ključna področja kot so gospodarstvo, turizem, promet, izobraževanje, razvoj, prehrana, kmetijstvo, varnost, zdravstvo itd. Rezultat dolgoletnih napačnih političnih in gospodarskih odločitev pri nas je danes opešana živilska industrija in velika odvisnost od tujih proizvajalcev živil. Slovenska živilska industrija je bila pred tridesetimi leti resnično zgodba o uspehu. Žal danes razen redkih izjem tega ne moremo trditi. Ko naši vrhunski športniki ne dosegajo vrhunskih rezultatov smo izjemno kritični, zahtevni in razočarani. Tako zahtevni, kritični in nepopustljivi bi morali biti do politike in tudi od slednje zahtevati bistveno več. Ne smemo se zadovoljiti s tem, da je prav, da je prehrana v javnih ustanovah kot so vrtci, šole in bolnišnice, večkrat sestavljena iz najcenejših sestavin na trgu.«

Ohranjanje živilsko predelovalne industrije in zadrug ima multiplikativen učinek na regijo

Novinarska konferenca je sledila delovnemu srečanju Po primorsko, katerega so se udeležili tudi nekateri župani primorskih občin. Na srečanju so govorili o pomenu ohranjanja domače živilsko predelovalne industrije in zadrug, saj ima ta multiplikativni učinek na celotno regijo.

Direktorji podjetjih in zadrug soglasno poudarjajo, da so potrebna dejanja, ne samo besede – za poseljeno in obdelano podeželje, ki daje zaposlitev domačim prebivalcem, skrbi za ohranjanje kulture, običajev in razvoja območja tudi dolgoročno. Za to pa so potrebne večje investicije v razvoj, digitalizacijo in prilagoditve na podnebne spremembe. Primorska je kulturna in gastronomska pokrajina. Lokalna pridelava tudi ni pogojena z dodatnimi transporti. Gospa Tina Podobnik, direktorica Kmetijsko gozdarske zadruge Idrija, poudari: »Kvalitetna lokalno pridelana hrana ima pozitivne učinke na ohranjanje okolja tako z vidika poseljene krajine kot tudi z vidika ohranjanja čistejšega okolja. Vse, kar se v kraju pridela, se tam tudi porabi. Tega se ljudje čedalje bolj zavedamo in čedalje bolj smo hvaležni lokalnim proizvajalcem.«

Na kulinaričnem dogodku Po primorsko tudi letos pokušina najboljših znamk hrane in vin brezplačno

Skupina podjetij in zadrug vsako leto organizira tudi kulinarični dogodek, na katerem nudijo izbrane dobrote iz mesnih jedi in mesnin, mlečnih izdelkov, ribjih jedi, testenin ter sonca polnih primorskih vin že od leta 2015. Dobrote lahko obiskovalci tudi kupijo in se z njimi razvajajo tudi v krogu družine ali prijateljev. Kulinarični dogodek bo 20. septembra v Ljubljani.

Direktor Vinakras Sežana, gospod Marjan Colja, se veseli, da je prireditev Po primorsko postaja vse bolj prepoznavna in tradicionalna. »Opozoriti želimo na lokalne izdelke, zlasti v času, ko potrošniki vse večjo pozornost namenjajo kakovosti in varnosti hrane, ki jo kupujejo. Izdelki zadrug in podjetij, ki se predstavljajo na prireditvi, imajo poleg visoke stopnje kvalitete tudi zajamčeno sledljivost vzdolž celotne živilsko oskrbovalne verige, kar je izjemnega pomena. V prihodnosti si želim, da bi sodelovanje doprineslo k oblikovanju blagovne znamke primorskih proizvajalcev, kar bi nedvomno pripomoglo k večji konkurenčnosti in ohranjanju ugleda ter tradicije izdelkov, ki so del naše kulture in dežele. Del nas.«

Dogodek utrjuje tudi poslovne in neformalne vezi. Direktor Mlekarne Planika Kobarid, Miran Božič: »V združenju Po primorsko se povezujemo pomembni primorski pridelovalci in predelovalci hrane. Tudi po zaslugi takega dogodka, kot je današnji na Cerju ter osmo kulinarično prireditvijo Po primorsko, ki bo v prihodnjem tednu v središču Ljubljane, utrjujemo naše, sicer neformalne vezi, večamo prepoznavnost naših izdelkov in podjetij in postopno gradimo novo blagovno znamko PO PRIMORSKO.«