PIŠČANCE NA KMETIJI BIŠČAK REDIJO ŽE OD 1974. LETA

9 februar 2021

»Po očetovi upokojitvi leta 2006 sem se odločil za samostojno podjetništvo in se še resneje lotil reje piščancev. Redim jih že dvanajst let, sicer pa sem tudi pred tem vedno pomagal pri delu na kmetiji,« je povedal 39-le-tni rejec Valter Biščak, ki je po izobrazbi računalniški tehnik. »Predlani sem kandidiral za mladega prevzemnika z načrtom prenove in modernizacije hleva za piščance. Piščančja farma je namreč na kmetiji že od 1974. leta, zato se mi je zdelo smiselno, da jo prevzamem in vodim naprej. Dejavnost je utečena, sodelovanje z zadrugo in s Pivko, d. d., pa tudi. Poleg 1500 m2 velikega hleva imamo še pol hektarja velik sadovnjak z jablanami, enega nekoliko večjega pa tudi najemamo, tako da imamo skupaj okoli 2 hektarja jablan in precej gozda. Za nas bi lahko rekel, da smo pretežno sadjarsko-piščančjerejska kmetija,« pojasnjuje Valter.

Na kmetiji pridelujejo jabolka in predelujejo sadje, prodajajo jabolčni kis, sušena jabolka (krhlje), različna žganja, likerje in jabolčno marmelado. Jabolčni kis in slivovec sta prejela znak kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, kis pa tudi naziv šampiona. »Prodaja soka in kisa se z leta v leto povečuje, imamo tudi svojo hladilnico sadja za okoli 30 ton. Večino pridelka prodamo doma, ker je kmetija locirana ob prometnici, se pri nas ustavlja veliko italijanskih turistov. Praktično vse prodamo na dvorišču, nekaj pa prodamo tudi v drugih majhnih lokalnih trgovinah. (op. tudi v prodajalnah Pivke perutninarstva)

PRODAJA MESA NARAŠČA HITRO, OZAVEŠČENOST KUPCEV PA POČASNEJE
»Vzredimo pet ali šest turnusov na leto, to je 24.000 do 26.000 piščancev na turnus, vzredimo pa jih v 40 dneh (do 2,5 kg žive teže). Preden vselimo novo jato, je 18 do 22 dni premora, da hlev skidamo, temeljito očistimo, razkužimo in posušimo ter nasteljemo in pripravimo za naslednji turnus. Redimo brojlerje križance, ki so pač najprimernejši za to intenzivno obliko reje,« pojasni Valter, ki je že ob vselitvi piščancev seznanjen, kdaj jih bodo odpeljali v klavnico. Ko dosežejo klavno težo, jih ponoči na kamione naloži posebna nakladalna ekipa v okviru KZ Perutninarjev, ki je za to usposobljena. V okviru skupine Pivka, d. d., namreč poteka ves proces: od valilnice, priprave krme, klavnice in predelave, tako da nadzirajo vse faze reje, poskušajo pa tudi z uvaja-njem pasem piščancev, ki počasneje rastejo (60 dni), saj želijo ponudbi dodati tudi malo drugačnega piščanca. »Imeli smo že poskusno rejo in meso tudi prodajali ter se odločili, da bomo z rejo nadaljevali. Zaradi drugačne krme ima ta počasneje rastoči piščanec pri 60 dneh tudi nižjo težo (okoli 2,3 kg). Vendarle menim, da so kupci še vedno premalo informirani. Vzamejo meso in se ne posvečajo preveč načinu reje in poreklu, saj odločitev pretehta cena,« pove Petra Skok, odgovorna za odnose z javnostmi pri Pivka, d. d., in doda, da veliko energije vlagajo v izobraževanje kupcev, da vendarle ni vseeno, od kod piščanec prihaja in kako je bil le-ta vzrejen. »Na načelni ravni vsi želijo domače in zdravo, v trgovini pa kupijo meso v akciji. Veliko energije in sredstev je bilo vloženih v Izbrano kakovost, na katero pa kupec lahko hitro pozabi, ko opazi cenejše uvoženo piščančje meso. Prodaja piščančjega mesa sicer narašča, vendar ozaveščenost ljudi še ni zadostna.«

ŠIRITEV HLEVA TRENUTNO STAGNIRA
Valter pove, da je največ izgub piščancev na začetku reje, na splošno pa je rast stabilna, saj že več let ne opaža posebnih izgub piščancev. »Živalim moraš nuditi optimalne pogoje, da se dobro počutijo v hlevu, največ pa lahko naredimo s preventivo, kot so čisti objekti za piščance, preprečevanje vstopa prostoživečim pticam, ki so lahko potencialni prenašalci bolezni, omejen vstop v hlev ter upoštevanje biovarnostnih ukrepov.« Da so zadnja leta na splošno reje zelo uspešne in jate zdrave, ker se rejci držijo predpisanih ukrepov, je dodala tudi Jasna Perc. »Med rejci je precejšnje zanimanje za kooperantsko rejo piščancev in veseli smo, da so med njimi tudi mladi. Valter je na primer zgleden primer mladega rejca, je inovator in se rad loteva novih stvari, razmišlja pa tudi o širitvi objekta, vendar vsekakor ob premajhni spodbudi države. Takšen projekt je velik zalogaj in mi to zelo spodbujamo ter išče nove kandidate, za katere imamo pripravljen tudi program pomoči kot neka ne-povratna sredstva, ki smo jih pripravljeni vložili v pridobitev novih površin za rejo piščancev, vendar se običajno zapleta že pri osnovni gradbeni dokumentaciji,« je pojasnila pomočnica direktorja proizvodnje.

Valter pravi, da so cene gradbenih del trenutno spet zelo visoke, zato je njegov projekt širitve hleva obstal na mrtvi točki. »Zamislil sem si moderen dvonadstropni hlev z najnovejšo opremo, v katerem bi podvojil število vzrejenih piščancev. Gradbeno dovoljenje zanj sem po vseh zapletih in vloženi energiji ter denarju končno pri-dobil, vendar je začetna naložba ogromna.« Pričakoval je več pomoči od države za to de-javnost, vendar ugotavlja, da je zelo mačehovska pri podeljevanju nepovratnih sredstev in, kot pravi, včasih uradniki bolj iščejo točke, na podlagi katerih bodo zavrnili vloge, kot pa obratno. Vendar Valter ne obupa in je ponosen na svoje dosedanje dosežke. V hlevu je sicer vse bolj ali manj avtomatizirano (sistem za krmljenje, ventilacija, osvetlitev), razen oken, ki so še stara, pravi. »Čeprav je hlev star, smo bili med prvimi z avtomatsko ventilacijo, saj je bil tudi moj oče Anton vedno pripravljen za nove stvari in očitno imam to po njem,« pove Valter.

Napajalniki morajo biti nameščeni in vzdrževani tako, da je možnost izlitja čim manjša, piščanci morajo imeti krmo vedno na voljo ali pa jih je treba krmiti po obrokih, imeti morajo stalen dostop do stelje, ki je na površini suha in krhka. Večkrat na dan se sprehodi skozi hlev, pregleda jato, preveri temperaturo in vodo, poleg tega pa ima v hlevu tudi kamere, ki so povezane z njegovim pametnim telefonom, kar mu nudi vpogled v hlev na vsakem koraku. Na Twitterju objavlja celo dnevnik obratovanja. »Kljub vsej sodobni opremi moraš biti kot oseba prisoten v hlevu. Je pa reja piščancev takšna dejavnost, ki dopušča čas še za kakšno drugo zaposlitev. »Pri nas je to na primer sadjarstvo, v prostem času pa občasno programiram, sem pa tudi član strelskega društva in še kaj bi lahko našel,« pove Valter, ki je zadovoljen s sodelovanjem s perutninsko družbo. »Valter sodi med boljše rejce, je priden, zanesljiv, mlad in perspektiven, saj razmišlja o širitvi in mi mu bomo pomagali, kolikor bomo lahko,« je še sklenila Jasna Perc.

Vir: Kmečki glas, Pogodbena reja piščancev, Klara Nahtigal, 2018