ODLIČNO SODELOVANJE GRADI TRDNO POVEZANOST, KI OSTAJA VARNA POT V VSEH ČASIH

21 maj 2020

PIVKA perutninarstvo, edino specializirano slovensko podjetje za program piščančjega mesa in izdelkov, stopa po poti sodelovanja in kakovosti, v povezani skupnosti z rejci že 60 let. Poslanstvo skupine je dnevno zagotavljanje inovativnih in kakovostnih obrokov, saj bi bile prodajne police, sicer v nekaj dneh prazne.

Iščemo in podpiramo nove rejce, več TUKAJ.

Slovenskemu podjetju Pivki perutninarstvu zaupajo različne generacije uporabnikov, kar je sad dolgoletnega partnerskega sodelovanja z rejci in zadrugo, najboljšega izkoristka izbranih plodov žitaric za krmne mešanice ter priprave izdelkov domačih okusov in visoke kakovosti.

Reja na domačih slovenskih kmetijah po vsej Sloveniji Pod okriljem Pivke trenutno deluje skoraj 60 domačih rejcev, njihovo število pa vztrajno raste.
Največ jih je na Krasu in Vipavskem, posamezni pa tudi drugje po Sloveniji. Kot velika družina skupno soustvarjajo najboljše pogoje za dobro posameznika in skupnosti ter odlične rezultate. Temelj na katerem gradijo so zgneteni iz treh sestavin: strokovnosti, kakovosti in dobrih odnosov. Rejec ima pri vseh dejavnostih ves čas podporo naših strokovnih sodelavcev tehnologov in veterinarjev. Pivka predpisuje tehnologijo reje, ki je osnova za delo vseh rejcev. Pri tem upoštevajo tudi vse predpise in normative za dobrobit živali. Tehnološka služba je zadolžena za kontrolo pri rejcih in redno spremlja vse vzreje. Z njimi so v dnevnih stikih po telefonu in na terenu. »Potrebno je strogo in dosledno upoštevanje pravilnika Evropske unije, ki ureja dobrobit živali v reji. Rejci poskrbijo, da imajo primerno temperaturo, vlago in predvsem dovolj čistega zraka. V krmnih mešanicah pa so vse potrebne snovi, ki jih piščanec potrebuje za rast in ugodno počutje,« je povedala vodja prireje Jasna Perc.

To je stabilna dejavnost

»Pravo smer in najvišje standarde si v Pivki začrtamo že na samem začetku in tako poskrbimo za nadzor celotne verige: od priprave krme in skrbne reje do pakiranja mesa in priprave okusnih kulinaričnih dobrot ter njihove poti do prodajnih polic,« Aleksander Debevec, član uprave Pivke perutninarstva, od leta 2004.

Rejec Blaž Turnšek iz Savinske doline iz dolgoletnih izkušenj družine zaznava, da se je reja piščancev skozi preteklih 40 let pokazala za zelo stabilno dejavnost, saj nima vzponov in padcev: »Menim, da je ta dejavnost popolnoma enakovredna ostalim vrstam živinoreje, seveda, pa je vse pogojeno z trenutnim povpraševanjem in ponudbo. Čeprav pravijo, da se je kmet skozi zgodovino vedno obdržal, pa če tudi so bili razni pritiski, smatram, da se mladi danes vse manj odločajo za ta težak, po drugi strani pa izredno lep poklic. Biti kmet se ne moreš naučiti, kmet moraš biti s srcem in dušo in to ti more biti položeno v zibelko. Po drugi strani, pa mislim, da ima proizvodnja hrane veliko perspektivo, saj strokovnjaki menijo, da bi se naj svetovno prebivalstvo do leta 2050 povečalo za 45%, kar pomeni, da potrebujemo skoraj enkrat več kmetijskih površin.«

Sredi narave lahko še danes občutimo moč, ki so jo nekoč čutili tudi naši očetje po dobro opravljenem delu, ki so zgolj iz bogastva narave in z delom svojih rok ustvarjali najboljše dobrote za svojo družino.

Dodatne dejavnosti se medsebojno dopolnjujejo

Reja perutnine je ena najbolj stabilnih in donosnih dejavnosti, ki zagotavlja redne prihodke in lahko dopolnjuje delo na kmetiji. Ta dejavnost je lahko izključna – saj zagotavlja dovolj velike prihodke, lahko pa je tudi dopolnilna dejavnost na kmetiji, saj samega dela v farmi ni za poln delavnik. Med posameznimi rejami, ki potekajo 40 dni imajo rejci tudi nekaj prostih dni, ki ga lahko izkoristijo za druge dejavnosti ali za dopust. Eden od dolgoletnih rejcev je gospod Marjan Golavšek iz občine Prebold. S svojo družino ustvarja na kmetiji Golavšek, ki se prenaša iz roda v rod že dvesto let, in vidi v njej potencial tudi v prihodnje. Že od nekdaj je zelo aktiven na različnih področjih, saj želi s svojo aktivnostjo za skupno dobro vplivati na stvari in jih po svojih močeh spreminjati na bolje. Med drugim je tudi namestnik predsednika nadzornega sveta Pivke perutninarstva ter Predsednik Kmetijske zadruge perutninarjev Pivka:
»Perutninarstvo je zanimivo, če imaš primerno lokacijo in nimaš težav z okoljem. Gospodarsko se namreč hitro obrača,« ter dodaja, da je za mlade, ki se odločajo za izbiro dejavnosti pomemben dohodkovni vidik, ki je nizek za celotno kmetijstvo: »Morda je s to dejavnostjo bolje začeti na večjih kmetijah, kjer lažje odpiramo dodatne dejavnosti. Čeprav ena od dejavnosti v določenem trenutku ni dohodkovno močna, lahko razvejane dejavnosti v različnih časovnih intervalih in krizah druga drugo dopolnjujejo.«

Ponosni na izbrano kakovost, narejeno doma

Večina rejcev je v Primorski regiji, kjer ni intenzivnega kmetijstva in podtalnica ni onesnažena s pesticidi. Na Primorskem je prevetreno ozračje, kar prinaša ugodno mikroklimo za rejo piščancev. Pivka perutninarstvo ima 56% vseh rejnih površin v razdalji do 30 km. Kratke dobavne poti imajo velik dobrobit za živali in okolje ter vplivajo na kakovost mesa, zato si želimo, da bi k sodelovanju povabili rejce iz domačih krajev. V kolikor jih ne bo dovolj bomo iskali tudi širše, vendar vse v mejah, ki so še znotraj normativov za izbrano kakovost.

»Premalo se zavedamo kakovosti proizvodov, ki jih dosežemo na kmetiji. Slovenske kmetijske proizvode bi morali prodati na slovenskem trgu kot prioritetne, namesto, da se uvaža tuje, tudi slabše, cenejše proizvode. Problematika, ki je tudi že vsem znana je, da dobi kmet in industrija zelo nizko ceno za kmetijske proizvode, prevelik delež pa vzamejo trgovske police,« dodaja rejec Miran Tratar iz Dolenjske, ki sodeluje s Pivko že poldrugo leto.

Avtomatizacija lajša delo

Naloga Pivke perutninarstva d.d. je priprava planov za rejca, rejcem pripeljejo dan stare piščance, vso krmo za živali, vršijo nadzor, veterinarsko storitev in organizirajo oddajo in prevoz živali na klanje. Rejci pa pripravijo objekte za vselitev, poskrbijo za kvaliteten nastilj in primerne pogoje reje. Vsak dan morajo oskrbeti živali in jim nuditi ves potreben komfort. Po končani vzreji je njihova dolžnost skidati, očistiti oprati in razkužiti hlev, ter ga pripraviti na ponovno vselitev.

Mladi prevzemnik kmetije je tudi Valter Biščak. »V tem poklicu vidim perspektivno in si želim nadaljevati očetovo delo. Hlev bi rad povečal in ga moderniziral s popolnoma avtomatsko opremo. Čeprav je prisotnost človeka nujna, nam modernizacija omogoča, da se lažje prilagajamo spremembam vremena. Po poklicu sem računalničar, zato mi je razvijanje te tehnologije še v večje veselje,« je v intervjuju povedal mladi prevzemnik kmetije. Čeprav rejec Valter Biščak večkrat dnevno preveri temperaturo in vlago prostora ter počutje živali, zagon avtomatskih sistemov spremlja tudi z odzivnikom na Twitterju.

Danes je to moj poklic, moj »kruh« in uživam v njem, pravi gospodar družinske kmetije Turnšek.
V družini se z rejo perutnine ukvarjajo že od leta 1978, ko sta starša zgradila dvoetažni objekt, po zaključku študija, pa se je reje perutnine lotil sam: »Moj osnovni poklic ni živinorejec, temveč kmetijska mehanizacija. A že kot mlad fant sem »gor rasel« s pitališčem: Po svojih močeh pomagal staršem in vzljubil rejo perutnine. Zdi se mi izredno zanimiva predvsem z vidika tehnološke zahtevnosti in «pedantnosti«, ki jo zahteva, ravno to pa je zame velik izziv. Obstoječi objekt smo povečali še za eno etažo, tako da je sedaj skupna površina 1500 kvadratnih metrov. Izredno velikega pomena so natančnost in skrbnost, ter redno opazovanje živali. Te živali živijo samo 40 dni in vsak dan je še kako pomemben, da se dobro počutijo, kar pa je seveda pogojeno s končnim rezultatom. Sprva je bila reja perutnine na naši kmetiji kot dopolnilna panoga, nakar je prerasla v vodilno in tako je še danes.« V zgodovini pitališča so se menjavale reje brojlerjev in puranov. Zadnjih 15 let so redili purane za avstrijsko firmo Wech. »Ko je ta firma dala odpoved vsem slovenskim rejcem, smo se morali znajti vsak po svoje. Že po prvi komunikaciji s Pivko, smo vedeli da je to to. Postali smo pogodbeni partnerji. Smo zadovoljni in želimo si samo še nadaljnjega sodelovanja. Moj življenjski cilj je ohraniti in modernizirati kmetijo, morda v prihodnosti povečati rejo piščancev in kmetijo v dobri kondiciji predati enemu izmed mojih treh otrok, kot so jo predali tudi moji starši meni.«

Usmerjeni v najvišjo kakovost, varnost ter sledljivost mesa in izdelkov stopajo po poti inovativnosti v okusih in koristih za zdravje, kar potrjujejo tudi s številnimi certifikati in analizami.

Visoka kakovost izdelkov z izbiro krme, sledljivostjo in nadzorom

Vso krmo za rejce pripravlja Pivka perutninarstvo v lastni mešalnici, s čimer zagotavlja najvišji nadzor, saj zanjo uporablja le sestavine rastlinskega izvora, kot so koruza, soja in pšenica ter vitamini in minerali. Da krma vedno ostaja v vrhunski kakovosti, redno opravljajo tudi analize krme in mesa v lastnem mikrobiološkem in kemijskem laboratoriju. S celovitim nadzorom dosegamo vrhunski sistem sledljivosti v vseh fazah, s tem pa tudi najboljšo kakovost mesa.

V Pivki se zavzemajo za oživljanje podeželja in kmetovanje po sonaravnem načelu, saj kot navajajo ne želijo vzpodbujati nakupov mesa nekontrolirane reje in krme. Član uprave Pivke perutninarstva Aleksander Debevec pojasnjuje: »Pivka je že pred skoraj desetletjem, za nadstandardno kakovost, ki poleg krme vključuje tudi varnost, kakovost, sledljivost in druge pogoje, prejela kar dva nacionalno priznana certifikata Višja kakovost. Nadzor in kontrolo nad izvajanjem preverja certifikacijski organ Bureau Veritas. Že v začetku leta 2011 uvedli posebno krmo, ki ji je dodano laneno seme, vir omega 3. V krmnih mešanicah že več let uporabljamo organski selen, ki dokazano učinkuje na imunski sistem in odpornost.«
Krmo z omega 3 maščobnimi kislinami je kot inovacijo predstavilo podjetje iz Velike Britanije, a šele več let za Pivko, ki smo znanje razvili v sodelovanju z razvojnim centrom za prehrano iz Jate Emone že pred letom 2010.

Družba je bila ustanovljena leta 1959 kot »Perutninski zavod Kras«; za reprodukcijo piščancev, v okviru katerega je delovala tudi Kmetijska srednja šola. Ta zavzetost Pivko vodi še danes, ko kot edino slovensko perutninsko podjetje s ponosom pišejo že svoje šestdeseto poglavje.