Z delom in aktivnostjo lahko spreminjamo stvari na boljše
3 februar 2021
Gospod Marjan Golavšek prihaja iz Matk občine Prebold. S svojo družino ustvarja na kmetiji Golavšek, ki se prenaša iz roda v rod že dvesto let. Že od nekdaj je zelo aktiven na različnih področjih, saj želi s svojo aktivnostjo za skupno dobro vplivati na stvari in jih po svojih močeh spreminjati na bolje. Med drugim je tudi namestnik predsednika nadzornega sveta Pivke perutninarstva ter Predsednik Kmetijske zadruge perutninarjev Pivka.
- Vaša kmetija je bila že pred drugo svetovno vojno ena največjih in najnaprednejših kmetij v okolici. Proizvajali ste svojo elektriko, imeli svojo žago, kovačijo, mlin in lasten vodovod, ki so ga uporabljali tudi drugi vaščani. Kako in kdaj ste začeli z dejavnostjo reje piščancev in s čim vse se danes ukvarjate na vaši kmetiji?
Marjan Golavšek: Na tako majhni kmetiji kot je naša (10 ha) je skoraj nujno imeti dodatne dejavnosti. S perutninarstvom se ukvarjamo od leta 1984 in odtlej nimamo druge živinoreje. Danes na prostih površinah pripravljamo kislo zelje, zelenjavo in bučno olje. Zdaj pa smo nasadili še dober hektar miskantusa, s katerim lahko se ogrevamo ali ga uporabimo tudi kot nastilj.
- Kateri so vaši veliki izzivi v prihodnje? Načrtujete nove investicije?
Marjan Golavšek: Trenutno iščemo izboljšave, da bi bili pogoji v obstoječem objektu za rejo perutnine čim bolj optimalni. Dve leti nazaj smo investirali v novo kritino, v letošnjem letu smo v objektu zamenjali nipeljne in uredili oroševanje. Ves čas pa skrbimo za redno vzdrževanje. Sočasno pa imava s sinom željo, da bi kupila dodatno zemljišče tik ob gozdu, kjer bi zgradili nov pritličen objekt za ekološki način vzreje z izpustom piščancev, kar je nov trend v vzreji.
- Vedno ste bili aktivni v številnih upravnih odborih, kot član in večkrat tudi predsednik. Bili ste podžupan občine Prebold, Predsednik izvršilnega odbora SDS, član občinskega sveta, v času dela na Ministrstvu za kmetijstvogozdarstvo in prehrano – član nadzornega organa Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter podjetniškega sklada RS, podpredsednik KGZ Slovenije in še predsednik PGD Matke, pa verjetno bi še lahko naštevali. Katero področje vas najbolj veseli in kateri moto vas žene, da tako aktivno sodelujete za širšo skupnost?
Marjan Golavšek: V skupnosti sem bil aktiven že od mladih let, predvsem kot gasilec. Najraje sodelujem v lokalni skupnosti, kar je me posledično pripeljalo do tega, da sem aktiven tudi širše. Kraj je majhen in za razvoj smo morali vedno udarniško in solidarno stopiti skupaj. Za pridobitev sredstev smo morali biti aktivni tudi v širši skupnosti. Če si namreč aktiven v neki skupnosti jo lahko tudi sooblikuješ. To je me pripeljalo tudi do politike, ki sem jo vedno spremlal. Že učitelj zgodovine v osnovni šoli mi je rekel, da bom nekoč politik, čeprav mu takrat še nisem verjel.
- Ostane ob vseh vaših dejavnostih še kaj prostega časa? Kateri so vaši osebni konjički?
Marjan Golavšek: Vedno sem se veliko ukvarjal s športom. V mladih letih smo ustanovili nogometno ligo, igrali pa smo kar na travniku konec vasi. Danes se z ekipo igralcev radi dobimo v športnem centru, ki smo ga zgraditi sami s skupnimi močni ter v objekt vložili veliko delovnih ur prostovoljnega dela. V centru je nogometno in košarkarsko igrišče ter prostor za praznovanje. Družabnih prostorov je bilo v času naše mladosti malo, le Preboldu disko in v Žalcu kino. Center smo zato gradili z velikim navdušenjem, da bi imeli lasten prostor za praznovanja rojstnih dni in druga srečevanja. Prva otvoritev je bila leta že leta 1978, z leti pa smo prostor še dograjevali. Sprva smo vložili lastna sredstva, kasneje pa smo vložen denar prislužili z organizacijo dogodkov, veselic, plesov. V vsak projekt pri katerem sem aktiven je vloženega veliko truda, dela in časa, zato ga ne želim prepustiti, čeprav že ugotavljam, da bi bilo potrebno določene aktivnosti omejit. Če si vključen celo v vodstvu kot predsednik moraš biti aktiven pri vseh aktivnosti. Zaradi potreb v kraju sem tako pred časom prevzel tudi vlogo predsednika gasilskega društva. Na Kmetijsko gozdarski zbornici sem predsednik odbora za perutninarstvo in ker je glavna dejavnost naše doline hmeljarstvo – predstavljam našo dolino tudi kot predsednik odbora za hmeljarstvo. Vsaka funkcija pa prinese dodatne obveznosti in zadolžitve.
- V Pivki pospešeno iščemo nove rejce. Je reja, ki je vaša osnova dejavnost kmetije perspektivna dejavnost oz. kje vidite ovire, da se več mladih kmetij ne odloča to dejavnost?
Marjan Golavšek: Ključen je dohodkovni vidik, ki ni obetaven. Ta pa ni nizek le za perutninsko rejo, ampak za celotno kmetijstvo. Če ni dovolj dohodka, mladi iščejo drugje. Tudi na kmetijah, kjer že imamo vzpostavljeno celotno infrastrukturo je težko nagovoriti za nadaljnje delo mlade generacije. Mislim, da bo zdaj še težje, saj je po zaključku krize zdaj lažje najti prosta delovna mesta. Morda je lažje delo nadaljevati na večjih kmetijah, kjer lažje odpiramo dodatne dejavnosti. Čeprav ena od dejavnosti v določenem trenutku ni dohodkovno močna, lahko razvejane dejavnosti v različnih časovnih intervalih in krizah druga drugo dopolnjujejo.
- Kaj priporočate vsem mladim, ki razmišljajo o tem, da bi pričeli z dejavnostjo reje?
Marjan Golavšek: Perutninarstvo je zato zanimivo, če imaš primerno lokacijo in nimaš težav z okoljem. Denarni tok se namreč hitro obrača.
Gospodu Marjanu Golavšku se zahvaljujemo za čas ter vse prizadevanje za kakovost in želimo vam veliko uspehov delu ter predvsem vneme in poguma, ki so potrebni na vseh področjih.
Vir: Naše zgodbe, 2019