Nič ni nemogoče, pravi naš najmlajši rejec Jakob

3 september 2020

»Sprva sem se ob vseh novih težavah razjezil, zdaj pa si vzamem čas za razmislek, saj je vsako težavo mogoče rešiti«, pove Jakob Plut, ki se je prvič srečal s piščanci šele letos, zdaj pa v Beli Krajini že sam vodi kmetijo. V petih objektih redi trenutno 45.000 piščancev, proizvodnjo pa želi še povečati.

Na razdalji 500 metrov od reke Kolpe stoji farma, kjer veje mir in se čuti velika ljubezen do dela.  »Človek mora nekaj delati. In boljše je, da dela dobro, kot slabo!« je dejal Jakob, ko nas je sprejel na svoji prenovljeni piščančji farmi. Dela imajo zaradi različnih dejavnosti res veliko, v isti sapi pa pove, da se morajo vsem obveznostim navkljub znati tudi sprostiti, morajo iti med prijatelje in med ljudi. Bela krajina je resnično dežela srčnih ljudi. Tu je narava zelena, prvinska, a neumorno vrti kolesa že davno pozabljenega časa. Ob prihodu na farmo je prijetno dišalo po smrekovem lesu, na celotnem dvorišču pa je vladala neka spokojnost, ki jo je lahko čutiti le ob Kolpi.

Vodja prireje Jasna Perc je novega rejca pohvalila, saj ima odlične rezultate, čeprav se je s piščanci letos srečal prvič: »Jakob je res novinec, dobro opazuje in zaznava stvari in zna to izkoristiti.« »Pa ne sme se šparat,» doda Jakob. »Enostavno je treba greti in ventilirati in s tem se je treba sprijazniti. Ne to, kar pravi starejša generacija, da je eno teorija, drugo pa praksa. Teorijo je moral nekdo napisati. In to se res dobro pozna pri piščancih. Piščanec se mora počutiti dobro. Že pri odstopanju ene stopinje celzija, je lahko razlika v razvoju zelo očitna«.

Družina Plut, doma iz Metlike, se ukvarja z gozdarstvom in kmetijstvom. Primarna dejavnost družine je ekološko poljedelstvo in gozdarstvo. Ekološko kmetujejo od leta 1999. V zadnjih letih so z nakupi zemljišč postali tudi poljedelci. V lasti imajo 100 ha, na katerih gojijo različne ekološke žitarice. Na kmetiji dela cela družina: oče, mati in trije otroci:  Jakob in njegov brat dvojček Karl (26 let) ter mlajši brat Jošt (23 let). Dela so se učili že od malih nog. Jakob pove, da so bili vsi trije zelo živahni, zato so jih starši že od malega zaposlili z delom v gozdu in na polju. Vsak od njih je danes odgovoren za svoje področje, a si med seboj tudi pomagajo, ko je to potrebno. Mlajši dvojček Jakob je v letošnjem letu prevzel vodenje farme piščancev, kar je zanj in vse domače popolnoma nova dejavnost.

Kako ste se odločili za to dejavnost?

Potrebovali smo skladišča za spravilo žit, zato smo iskali zemljišče, kjer bi lahko zgradili objekt za kmetijo. Prav v tem času se je prodajalo zemljišče v Krasincu, kjer stoji 6 objektov, ki pa je bilo nekoč v lasti kmetijske zadruge. Namesto v nov objekt smo tako investirali v nakup že obstoječih hlevov. Čeprav si nikoli nismo predstavljali, da bi se ukvarjali z živinorejo, se je čisto spontano porodila ideja, da bi dodatne objekte izkoristili za rejo perutnine. V teh hlevih je imela do našega prihoda rejo puranov Perutnina Ptuj.  Mi pa smo se odločili raje za piščance in se povezali  s Pivko.

Kako so odločitev za to dejavnost sprejeli vaši prijatelji, okolica?

Stari ate, mi ga »zovemo« deda, nam je rekel, »kaj nam če to«, prijatelji pa so dobro sprejeli. V naših koncih ni piščančjereje in so začudeni nad velikostjo farme. Ko oddam piščance, me tudi podražijo, da moram dati za pijačo, saj pravijo, da sem najbrž poln denarja, jaz pa moram temeljito pretehtati, kam bom vložil vsak evro, saj je investicij in stroškov še veliko. Večina prijateljev me je presenetila, ker so mi ponudili pomoč pri delu, če jo bom potreboval.

Na kakšen način ste pridobili vse znanje, ki je potrebno za to dejavnost?

O piščančjereji nismo vedeli ničesar. Objekte imamo od oktobra 2018, zdaj imamo vseljeno tretjo rundo, vmes je seveda potekala temeljita prenova. Pogledali smo si dve farmi na Kalu pri Pivki, novejši in starejši objekt. Preučili smo brošuro družbe, kjer so vsa navodila, in tega se držimo. Veliko mi svetuje tehnologinja Jana Puhar, rad prisluhnem nasvetom vseh sodelavcev prireje in veterinarjev. Večkrat si pogledam tudi kakšen posnetek na YouTube, še posebej Srbe, ki imajo manj razvite tehnologije, a so zelo inovativni in radi delijo nasvete, kako voditi kmetijo brez aparatur, brez vsega. Tudi šoferji krme in živih piščancev, ki pridejo k nam, mi dajo kakšen namig. Večkrat se posvetujem tudi z rejcem Tratarjem, saj ima več izkušenj kot jaz. Opozoril me je, da je zelo pomembno, da so iztrebki suhi. Danes sem na primer izvedel, da mora tretjina piščancev počivati, tretjina jesti, ostali pa morajo spati – to je normalno stanje; do danes tega nisem vedel. Zaenkrat mi je vse skupaj zelo zanimivo, res pa je najhuje ob koncu vzreje, ko je treba vse očistiti in oprati.

Vam pomaga še kdo drug?

Ne dam drugim, a bi bilo fajn. Na začetku sem en hlev pral tri dni. Na stroju za pranje se je pokvaril grelec in ni bilo pare za pranje zadnjega objekta, zato sem že iskal čistilne servise. Sem pa takoj spoznal, da se lahko zanesem le nase.

Kaj ste po izobrazbi?

Zaključil sem Srednjo kmetijsko šolo Grm ter se nato vpisal na Agronomijo v Ljubljani, a še nisem zaključil. Čakajo me še štirje izpiti in diploma.

Kaj vam daje veselje za delo in zagon za nov dan?

O tem nisem nikoli razmišljal. Vesel sem, da sem sam svoj šef. Starša skrbita za finance, a delo mi vseeno omogoča svobodo. Hkrati imam veliko odgovornost, moram se držati reda. Vesel sem, ko pridem na farmo in vse dobro deluje. Sicer me »oči bolijo«, ker gledam stavbe, ki so še potrebne obnove, ko pa vidim dober rezultat, lepe teže, prihranek krme, sem zelo zadovoljen.  Užitek mi je delo zunaj, seveda pa je nekaj tudi papirologije, ki mi ni ravno v veselje, a se da.

Koliko ur na dan delate?

Ko gredo piščanci ven, je največ dela. Takrat je delo ponoči, dan zatem pa ni počitka.  Med rejo je mogoče lepo razporediti delo: kosim, opravljam vzdrževalna dela, popravim kakšen nipelj, ki se zamaši. Delo začnem včasih ob 6-ih, danes sem npr. ob 5.30. Če je grdo vreme in nimam kaj delati, pa pridem včasih tudi ob 11. uri.  K sreči se je letos našel čas tudi za dopust. Meni sicer ni do dopustov, a se prilagajam svoji punci, včasih pa ona meni. Zadnji dopust sva morala prestaviti, pa tudi prej sem ga zaključil, ker smo imeli na farmi mojstra za sanacijo tal. Pogosto je treba priti na farmo tudi ponoči. Na telefonu bom lahko spremljal vse parametre hleva, a še čakamo na optiko, ki bo urejena avgusta. Tako zdaj zaslišim alarm, a ne vem, kaj je narobe, in moram takoj na farmo preveriti.

Kaj je posebnost vaše kmetije?

Tu je pred leti delalo 35 zaposlenih, zdaj delam sam. Kasneje je bila na tej lokaciji farma puranov, ki so jo vodili trije bratje, ki so tudi delali cele dneve. Oprema je nova, saj je bilo potrebno vse zamenjati, v objekte pa bo treba še veliko vlagati. Stanje objektov je dovolj dobro, da vse deluje, a nujno bi bilo obnoviti tla, streho in popraviti stene, da bi bilo lažje in bolj učinkovito čiščenje in razkuževanje. Za hlajenje imamo »pad cooling« sistem, kjer zrak hladi voda in je v veliko pomoč v zelo vročih dnevih, kot je današnji. Lažje je, saj je vse vodeno računalniško (odpiranje loput, regulacija temperature, ventilacija), ni potrebnega veliko fizičnega dela in opravljamo le nadzor. Ogrevamo s sekanci, in sicer je v vsakem hlevu svoja peč. Kmetijo je potrebno urediti še z okoljskega vidika. Sanirati moramo  odvodnjavanje meteornih vod, čiščenje odplak, želimo si novo deponijo za gnoj.

So tu bogati turistični kraji?

Letos je sezona zaradi koriščenja bonov nadpovprečna, sicer je regija še v razvoju. Imamo Kolpo, druge ponudbe pa ni veliko. Našega turizma ne moremo primerjati z gorenjskim, kljub vsemu pa si nekateri posamezniki prizadevajo za več razvoja na tem področju. Nekaj je sprehajalnih poti, poznan je Trdinov vrh, zanimiva je kulinarika, ob tem naj omenim znano belokranjsko pogačo.

Družina Plut je dokaz, da se z močno voljo in pozitivno energijo, ki je pri njih ne manjka, da doseči marsikaj, četudi si popoln začetnik in kot je povedal Jakob »nič ni nemogoče«. Ker sledijo stroki, navodilom in predvsem ljubezni do narave, živali in dela, dosegajo v vzrejah odlične rezultate in upamo, da bo tako tudi v prihodnje.

Petra Skok, odnosi z javnostmi
Jasna Perc, vodja prireje