Usposabljanje reševalnih ekip

23 julij 2017

Stalno pripravljenost in požrtvovalnost prostovoljcev ter številne treninge gasilcev in reševalcev večinoma ne vidimo, dokler ne pride do težje situacije. Iskalnih akcij se udeležujejo podnevi in ponoči, ne glede na oddaljenost in vremenske razmere. V Pivki perutninarstvu vas spremljamo in podpiramo .

Mednarodni reševalni tabor Kinološke enote za reševanje društva Šavs je potekal konec julija. Veseli smo, da je lahko tudi Pivka perutninarstvo pripomogla k uspešnosti tabora in prispevala za malice vodnikov in organizatorjev tabora.

»Šolanje reševalnih psov ni zgolj kinološka disciplina, je način življenja,« pravi Primož Ženko, član Kinološke enote za reševanje in nam opisuje način njihovega dela.

Vloga reševalnega para (vodnik in pes) v sistemu zaščite in reševanja je sodelovanje na iskalnih akcijah pogrešanih oseb, za najboljše od nas pa udeležba na mednarodnih misijah, na popotresnih območjih.

Vodniki reševalnih psov delujemo prostovoljno. Iskalnih akcij se udeležujemo podnevi in ponoči, ne glede na oddaljenost in vremenske razmere. Vse to zahteva dobro opremljenost ter psiho-fizično pripravljenost vodnika in psa.

Kinološka enota za reševanje smo skupina mladih vodnikov, ki sledimo sodobnim smernicam reševalnega dela in iščemo vedno nove načine uporabe reševalnih psov. Aktivno sodelujemo z Gasilsko zvezo, Gorsko reševalno službo ter drugimi sorodnimi organizacijami, z namenom boljše usposobljenosti in sinergije med različnimi reševalnimi službami.

Za nami je že drugi uspešno zaključen ruševinski tabor, ki so se ga udeležili vodniki slovenskih in hrvaških reševalnih klubov.

Lokacijo tabora smo letos preselili v prijetno lovsko kočo v Dolenji vasi pri Senožečah, kjer so se v petek popoldne začeli zbirati prvi udeleženci.

Časa za poležavanje v senčki pa ni bilo saj smo že začeli s prvimi dejavnostmi in sicer vrvno tehniko, kjer so se udeleženci spuščali s postojnskega gasilskega stolpa. Najbolj pogumni so preizkusili svoje znanje tudi v spustu v tandemu s svojim psom.

Sobotno jutro se je za večino začelo že zelo zgodaj saj smo želeli ujeti kar se da ugodne jutranje temperature za delo. Delo je potekalo v štirih skupinah, na štirih deloviščih od katerih sta bili dve na deponiji gradbenega materiala v Lažah, eno v (prijetno hladnih) rovih v Hruševju ter vopuščenih prehodnih domovih v Postojni. Ko je bilo sonce že visoko in so postali delovni pogoji nevzdržni so se skupine premaknile v zavetje travnika na prijetni lokaciji v vasi Hrašče, kjer smo se malo odpočili in pomalicali, naši psi pa so se lahko osvežili v vodi ob travniku.

Popoldne so skupine zarotirale na drugo delovišče.

Tudi letos smo organizirali nočno iskanje. Začetek dela je bil ob 22.00, ko so namesto zahajajočega sonca, ruševino osvetlili žarometi gasilskih vozil PGD Studenec in Razdrto. Nočno iskanje je, tako za pse kot tudi za vodnike, težavnejše, za dodatno motnjo pa so poskrbele še gasilske luči in sirene. Ne glede na vse, so se psi zelo dobro izkazali in našli vse pogrešane osebe.

V nedeljo zjutraj so skupine še tretjič menjale delovišče in preživele delovno dopoldne. Od udeležencev, ki so letos prišli v še večjem številu kot lani, smo se poslovili v popoldanskem času.

Podjetja Pivka perutninarstvo je poskrbelo za odličen sobotni in nedeljski zajtrk za vse udeležence tabora za kar se še enkrat najlepše zahvaljujemo.

Tadeja Grželj,

članica Kinološke enote za reševanje.


Naše znamke


Naše znamke